I. Organizacija dogodkov
Izvajalca: Tine Hafner, Mojca Selak
O organizaciji kulturnih in drugih prireditev. Tudi o razvoju koncepta, smislu in viziji pri kulturnih prireditvah. Zagotovo še o vseh zakonskih omejitvah (npr. varovanje) in prijavah različnim organom (upravna enota, policija) ter odnosih s kolektivkami kot sta SAZAS in IPF, za katere ste najbrž že večkrat slišali. O osnovah projektnega dela, ki stoji za vsem skupaj. Če imaš željo organizirati dogodek, je tale kulturni (šnel)kurz kot nalašč zate.
II. Občevanje z javnostmi
Izvajalca: Tine Hafner, Mojca Selak
O različnih pristopih k promociji in različnih kanalih promocije (predvsem) kulturnih dogodkov. Tudi o usmerjenosti na različne ciljne skupine. Zagotovo o brezplačnem in plačljivem oglaševanju. Navsezadnje tudi o pomembnosti vzpostavljanja baze sledilcev. Če si ne predstavljaš, kako bi se lotil(a) oglaševanja, potem je udeležba na kurzu nujna, če pa se s tem že nekaj časa ukvarjaš, morda izveš kaj novega in zanimivega.
III. Avtorske in delavske pravice
Izvajalca: Miha Blažič, Eva Matjaž
O avtorskih in ostalih pravicah. O sklepanju različnih pogodb z naročniki in pazljivosti pri tem. O tem, koliko je vredno naše delo, kaj je “Zasukova minimalka” in v katerih primerih so jo naročniki zakonsko zavezani upoštevati. Tako za tiste, ki šele stopate v polje kulture kot tiste, ki v njem delujete že dolgo.
IV. Pridobivanje sredstev na razpisih
Izvajalca: Tine Hafner, Mojca Selak
O pridobivanju sredstev za različne dogodke in projekte. O lokalnih in nacionalnih razpisih. O tem, da cekini ne padajo z neba ter da sranja ne moreš zaviti v celofan. O dvojnem financiranju. Nekaj tudi o sponzorstvih in donacijah.
V. Mednarodni razpisi in projektno delo
Izvajalca: Sanja Popov Leban, Janez Leban
O razpisih ambasad, veleposlaništev, fundacij in evropskih razpisih. O tem ali so ti razpisi res tako težki, da se ni vredno prijavljati. In na drugi strani o tem, da Evropa res manj komplicira od naših financerjev. O osnovnih načelih projektnega dela, razvoju projektne ideje, koncepta projekta in načrta izvedbe.
VI. Vodenje papirjev in financ
Izvajalec: Iztok Djordjevič
Vse kar ste si želeli vedeti o vodenju malega društva, pa si niste upali vprašati. Ko govorimo o malem društvu, govorimo o društvu, ki nima zaposlenih, ima nekaj tisoč evrov letnega prometa in vsako leto izpelje projekt ali dva. Na srečanju bomo spoznali na katere pasti moramo biti pozorni, katere evidence moramo voditi, katere obrazce moramo oddati in kdaj, predvsem pa, kako lahko vse te reči opravimo sami, brez da nas računovodski servis olupi za nekaj stotakov.
VII. Status delavca v kulturi
Izvajalca: Tine Hafner, Mojca Selak
O morebitnih plačanih prispevkih s strani države in pogojih. O tem, kje, kdaj in kako vložiti vlogo. Pa tudi o prednostih in slabostih statusa. Razbijamo mite. Iz prve roke.
VIII. Status NVO v javnem interesu
Izvajalca: Tine Hafner, Mojca Selak
O statusu, ki se mu napoveduje obširna prenova. O tem, kje, kdaj in kako vložiti vlogo. Tudi o tem, da to ni tako velik bavbav kot se zdi na prvi razmislek.
Več o izvajalcih izobraževanj:
Tine Hafner je izkušnje na področju kulture je najprej pridobival kot prostovoljec v mladinskem kulturnem centru Pri Rdeči Ostrigi, kasneje pa v krajšem obdobju tudi kot programski vodja mladinskega kulturnega centra. V Zavodu O se je kasneje preizkusil tudi kot predstavnik za odnose z javnostmi ter strokovni sodelavec na večjih projektih, med katerimi rad izpostavi »Mladinski kulturni regenerator« ter »MUTUNK II.«. Tine je tudi dolgoletni umetniški vodja in koordinator kulturnih programov Društva Alternator, eden nosilnih hrbtov samoniklega prizorišča AKC Nama ter vodja prepoznavnega festivala In Memoriam prof. Peter Hafner. Omeniti velja, da je bil za kratek čas tudi umetniški vodja občinskega festivala Pisana Loka. Poznamo ga kot soustanovitelja Ustanove nevladnih mladinskega polja Pohorski bataljon, kjer je v različnih vlogah aktiven že od prvega dne. Pri svojem dolgoletnem delu na nevladnem polju sodeluje s številnimi organizacijami in samozaposlenimi v kulturi. Neprecenljive in bogate izkušnje, ki jih je tekom svojega dela pridobil v nevladnem polju deli v okviru samoniklega (Alternatorjevega) stičišča. Že več let je aktiven tudi v različnih svetih, tako je že dva zaporedna mandatih član Sveta območne izpostave JSKD ter Sveta zavoda Javnega zavoda 973, v obdobju 2023 – 2025 pa je bil član Sveta vlade RS za mladino kot predstavnik mladinskih centrov.
Mojca Selak je izkušnje v nevladju pridobivala kot aktivistka v MKC Pri Rdeči Ostrigi in vodja odnosov z javnostmi v Zavodu O, zavodu škofjeloške mladine, kjer se je izobrazila tudi na področju projektnega dela. Mojca je tudi nekdanja strokovna sodelavka in koordinatorica mreženja regionalnega stičišča gorenjskih nevladnih organizacij – GROZD; bila je tudi vodja projekta MUTUNK II., namenjenega spodbujanju zaposlovanja ranljivih skupin v kulturi. Svoje bogato nevladniško znanje še vedno deli z nevladnimi organizacijami s področja mladine, kulture in sociale, predvsem v okviru samoniklega (Alternatorjevega) stičišča ter nadvse podpira neformalne družbeno angažirane skupine. Desetletje deluje tudi znotraj Ustanove nevladnih mladinskega polja Pohorski Bataljon. Ima večletne izkušnje z vodenjem mednarodnih prostovoljskih projektov, trenutno pa je vodja raziskovalnega projekta, ki se ukvarja s stanjem samoniklih prizorišč v Sloveniji.
Miha Blažič je publicist, nekdanji glasbenik in sindikalni aktivist, ki je v zadnjih letih postal ena vidnejših osebnosti sindikalnega organiziranja v kulturi, še vedno pa je aktiven član Ambasade Rog, ki se ukvarja s političnim organiziranjem migrantske populacije, ter nudi socialno in pravno podporo. Najbolj aktiven je v Sindikatu za ustvarjalnost in kulturo Zasuk, ki deluje v okviru Glosa – Sindikata kulture in narave Slovenije, kjer se posveča predvsem vprašanjem delovnih pogojev, plačilnih standardov delavcev v kulturi ter sistemskim pomanjkljivostim kulturne politike. Njegovo sindikalno delovanje ni omejeno zgolj na formalno zastopanje interesov delavstva, temveč vključuje tudi gradnjo skupnosti, spodbujanje kolektivnega delovanja in krepitev zavedanja o pomenu organiziranosti med ustvarjalci. Za to delo je prejel tudi sindikalno priznanje Glosin klobuk, ki se podeljuje za vidne in dolgoročne prispevke k razvoju sindikalnega gibanja na področju kulture. Skupaj s kolegi sindikalisti leta 2025 izpogaja Uredbo o minimalnem plačilu za samozaposlene v kulturi oziroma t. i. Zasukovo minimalko, ki ureja minimalno plačilo tako za samozaposlene v kulturi kot tudi ostale kulturne delavce.
Eva Matjaž je psihologinja, magistra sociologije in socialnega dela v skupnosti, učiteljica s strokovnim izpitom iz vzgoje in izobraževanja, neodvisna raziskovalka s 25-letnimi izkušnjami na področju kvanti in kvalitativnega raziskovanja umetniško-ustvarjalnih skupnosti, dela in delavskega organiziranja, alternativnih modelov ekonomij in odrasti. Deluje tudi kot sindikalistka, izvaja podporne programe za samozaposlene delavce (izobraževanja, delavnice), dela tudi kot komunikacijska strateginja za različne aktivistične projekte in organizacije. Je so-ustanoviteljica in programska vodja Poligon kreativnega centra (2014), raziskovalne agencije Memo Institut (2007), Knjižnice REČI (2015) in koordinatorica Sindikata za ustvarjalnost in kulturo ZASUK (2022). Je vodja raziskovalnega projekta Slovenski kulturno-ustvarjalni delavci – vseh petih raziskav Poligona o stanju kulturno-ustvarjalnega sektorja.
Sanja Popov Leban je samozaposlena v kulturi z več kot petnajstletnimi izkušnjami na področju kulturnega menedžmenta, produkcije in mednarodnega projektnega sodelovanja. Je aktivna sodelavka Zveze Mink Tolmin, kjer od leta 2009 deluje kot ena ključnih nosilk programskega, organizacijskega in razvojnega dela ter koordinira več projektov in letnih programov. Posebej je usmerjena v razvoj trajnostnih, skupnostno naravnanih in mednarodno povezanih kulturnih praks. Deluje tudi kot članica upravnega odbora društva Asociacija, članica sveta NVO Goriške regije ter članica Regionalnega razvojnega sveta, kjer zastopa interese nevladnih organizacij. Je soustanoviteljica Ustanove Pohorski bataljon in Mreže26, ki delujeta na področjih kulturnega povezovanja, zagovorništva in medsektorskega sodelovanja. Kot projektna vodja in producentka ima bogate izkušnje s čezmejnim in mednarodnim sodelovanjem. Sodelovala je pri projektih, sofinanciranih s strani Evropske komisije, med drugim Odmevi iz nevidnih krajin (Ustvarjalna Evropa), Music Moves Europe, LiveMX, Train2Sustain (Erasmus+), Kulposočje – Platforma za trajnostni razvoj kulture v Posočju (ESS in Ministrstvo za kulturo), ter pri organizaciji mednarodnega glasbenega festivala Sajeta Art & Music Festival. Bila je avtorica in koordinatorica tudi 4 projektov uradnega programa GO!2025 – Evropske prestolnice kulture Nova Gorica–Gorica. Trenutno deluje kot koordinatorica projekta NEB Cooltours (Ustvarjalna Evropa) za Društvo Trajna, kjer je odgovorna za vsebinsko, produkcijsko in partnersko koordinacijo projekta v skladu z vrednotami Novega evropskega Bauhausa.
Janez Leban deluje kot kulturni producent od leta 1991. Od leta 2000 je aktivno vključen v kulturno produkcijo v okviru Zveze Mink Tolmin, ki jo je tudi soustanovil. Od leta 2003 je predsednik Zveze Mink Tolmin ter koordinator programov Zveze Mink Tolmin in Galerije SDK, v okviru katerega se letno izvede več kot 20 kulturnih dogodkov. Od leta 2002 je ključno vključen v razvoj Mednarodnega festivala Sajeta Art & Music Festival, interdisciplinarnega festivala sodobnih umetniških praks z izrazitim mednarodnim značajem, od leta 2010 pa deluje kot njegov vodja in kurator. Festival redno gosti umetnike in projekte iz mednarodnega prostora ter spodbuja sodelovanja na področjih sodobne glasbe, novih medijev in interdisciplinarne umetnosti. Kot producent je sodeloval pri številnih filmskih in video produkcijah, vključno z mednarodnimi koprodukcijami, med katerimi so bile nekatere tudi nagrajene. Njegovo delo je usmerjeno v razvoj in dostopnost sodobnih kulturnih vsebin v lokalnem okolju ter v krepitev nevladnega kulturnega sektorja na lokalni, regionalni in nacionalni ravni. Leta 2008 je prejel občinsko priznanje za delo na področju kulture. Od leta 2016 ima pridobljen status samozaposlenega v kulturi – producenta, ki ga podeljuje Ministrstvo za kulturo.
Iztok Djordjevič že dolga leta aktivistično vodi knjige za več lokalnih društev (Mladinski center Postojna, MKDC Postojna, Postojnska godba, …). Na tem področju se je začel kaliti še v srednji šoli v začetku 90-ih let v podjetju svojega očeta, kasneje pa je z njim tudi sodeloval pri izdelavi enega prvih računovodskih računalniških programov. Leta 2015 je pridobil NPK certifikat “Računovodja za mala podjetja”, ker razen ogromno izkušenj na tem področju, formalne izobrazbe ni izkazoval. Z računovodstvom se sicer prvenstveno ukvarja prostovoljno, vseeno pa si je kruh služil v enem od podjetij za upravljanje nepremičnin, konec lanskega leta pa je začel z zagonom računovodskega servisa za NVO v okviru regijskega stičišča Boreo.